|
 | Morda veste, koliko znaša rekord v teku
na vrh Šmarne gore ?
11 minut in 32 sekund !
Postavljen je bil 1. februarja l. 1997 na 1850 m dolgi progi
z višinsko razliko 360 m !
Običajni rekreacijski vzponi sicer trajajo okoli 1 ure.
Odlično, mar ne ? Torej - če imate fenomenalno kondicijo, potem lahko poskusite ! |
Kliknite tukaj, če želite izvedeti še kaj več o gorskih
tekih na Šmarno goro
Nazaj na vrh strani
| Ali veste, kdo je bil rojen v Zavrhu
pod Šmarno goro,
kraju, od koder pelje edina prevozna pot na vrh Šmarne gore ?
Znameniti duhovnik, skladatelj in planinec Jakob Aljaž, ki
je zakupil vrh Triglava in na njem postavil znameniti Aljažev stolp. Če se boste
odpravljali na Šmarno goro iz Zavrha, si lahko pred vzponom mimogrede ogledate še
Aljaževo domačijo. |
Več o Aljažu
Nazaj na vrh strani
| Ali veste, da na Šmarni gori zvoni vedno pol ure pred
dvanajsto in ne točno opoldne ? Pa veste, zakaj ? |
Po ljudskem izročilu je namreč v časih turških osvajanj Šmarne gore Marija
po priprošnji poslala nad Turke sv. Ahaca in sicer na njegov god v soboto ob pol
poldne.
Na Šmarni gori zvonijo pol ure prej kakor drugod v spomin na ta dogodek.
Nazaj na vrh strani
| Zahodni del Šmarne gore, ki je 7 metrov višji od vzhodnega s cerkvijo, nosi ime Grmada. Veste zakaj ?
Ker so za čase turških vpadov kot znak za nevarnost na
tem delu Šmarne gore kurili kresove in s tem na daleč
opozarjali pred bližajočo se nevarnostjo.
Želite še kaj izvedeti o turških osvajanjih
Šmarne gore ?
Potem kliknite tukaj ! |
Nazaj na vrh strani
| Zagotovo ste že slišali za naziv
"Ljubljanska srajca",
ki velja za pristne, v mestu rojene Ljubljančane.
Ali veste, od kod izvira to ime ? |
Okoličani so imeli svoj čas (še v prejšnjem stoletju) Ljubljančane za
gizdave 'frakarje', ker so bili med njimi tudi Nemci in nemčurji, ki so jim po njihovem
telovadnem društvu pravili tudi 'turnarji'. Slednji so ravno tako kot Slovenci radi
prihajali na Šmarno goro.
Zgodilo pa se je neke zelo tople nedelje, ko je na goro prišla skupina Slovencev,
tam pa so že bili 'turnarji', ki so preznojeni in pregreti od napornega vzpona slekli
srajce in jih sušili na vejah in plotovih.
Ko so Slovenci ta prizor videli, so jih začeli zbadati z 'ljubljanskimi srajcami'
in se zabavati na njihov račun.
Ta izraz se je uveljavil kasneje za vse v Ljubljani živeče Nemce, ki pa jih je po
I. sv. vojni ostalo v Ljubljani zelo malo .
Tako je ta izraz ostal v veljavi za vse pristne in v
Ljubljani rojene Ljubljančane.
Nazaj na vrh strani
| Ali veste, da raste na Šmarni gori po do
sedaj
znanih podatkih kar 832 vrst rastlin in kar 263 vrst
gob ! |
Nazaj na vrh strani
Kliknite tukaj za brezplačen čaj
na vrhu Šmarne gore !
|
